Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt) [1], Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), [2] Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok. Starodavni Bližnji vzhod je predmet študij na področjih bližnjevzhodne arheologije in antične zgodovine. Začne se z vzponom Sumerije v 4. tisočletju pred našim štetjem, datum konca pa se spreminja: bodisi zajema bronasto in železno dobo v regiji, do osvojitve s strani Ahemenidskega cesarstva v 6. stoletju pred našim štetjem ali Aleksandra Velikega v 4. st. pr. n. št.
Starodavni Bližnji vzhod velja za zibelko civilizacij. Bil je med prvimi ki so poznali celoletno kmetijstvo, izumil je lončarsko vreteno in nato voz - in mlinsko kolo, tu je nastala prva centralizirana vlada, zakoniki in imperiji, kot tudi uvedba socialnega razslojevanja in organizirane vojne, postavili so temelje na področju astronomije in matematike.
Koncept
[uredi | uredi kodo]Izraz "antični Bližnji vzhod" izkorišča razliko iz 19. stoletja med Bližnjim vzhodom in Daljnim vzhodom, kot svetovnima regijama, ki sta v interesu britanskega imperija. Razlika se je začela med krimsko vojno. Zadnja večja ekskluzivna delitev na vzhod med tema dvema besedama je v diplomaciji v poznem 19. stoletju s Hamidiskim pokolom Armencev in Asircev s strani Otomanskega cesarstva v letih 1894-1896 in kitajsko-japonski vojni med letoma 1894-1895. Dve prizorišči opisujejo državniki in svetovalci britanskega imperija, to sta "na Bližnjem vzhodu" in "na Daljnem vzhodu". Taka delitev prizorišča Bližnjega vzhoda, ki je začelo prevladovati v 20. stoletju, se nadaljuje tudi v sodobnem času.
Kot Bližnji vzhod so smatrali dežele Otomanskega cesarstva na približno največjem možnem obsegu, ob padcu tega imperija se je uporaba pojma Bližnjega vzhoda v diplomaciji precej zožila. V tem času je postal prepoznaven antični Bližnji vzhod. Ta se je skliceval predvsem na svetopisemske dežele. Bližnji vzhod pod vladavino Otomanskega cesarstva se je gibal od Dunaja na severu do konice Arabskega polotoka na jugu, od Egipta na zahodu do meje z Irakom na vzhodu. Arheologi 19. stoletja so dodali Iran, ki ni bil nikoli pod Turki.
Periodizacija
[uredi | uredi kodo]Periodizacija starodavnega Bližnjega vzhoda je poskus kategorizirati ali razdeliti čas, v diskretne imenovane bloke ali obdobja na Bližnjem vzhodu. Rezultat je opisna abstrakcija, ki zagotavlja priročno uporabo delitve na obdobja Bližnjega vzhoda v času, z relativno stabilnimi značilnostmi.
| Bakrena doba | Bakrena doba (4500 - 3300 pr. n. št.) |
Zgodnja bakrena doba | Ubaidsko obdobje v Mezopotamiji |
| Pozna bakrena doba | Kultura Ghassulien, Sumerija Uruško obdobje v Mezopotamiji, Gerzeanska kultura, Preddinastični Egipt, Proto-Elam | ||
| Bronasta doba (3300 - 1200 pr. n. št.) |
Zgodnja Bronasta doba (3300 - 2000 pr. n. št.) |
Zgodnja Bronasta doba I | Protodinastična doba Egipta do Zgodnja dinastična doba Egipta |
| Zgodnja Bronasta doba II | Zgodnja dinastična doba Sumerije | ||
| Zgodnja Bronasta doba III | Staro egipčansko kraljestvo, Akadsko kraljestvo, zgodnja Asirija, Staro Elamsko obdobje, Sumersko-Akadske države | ||
| Zgodnja Bronasta doba IV | Prvo vmesno obdobje Egipta | ||
| Srednja Bronasta doba (2000 - 1550 pr. n. št.) |
Srednja Bronasta doba I | Tretja urska dinastija | |
| Srednja Bronasta doba II A | Minojska civilizacija, zgodnja Babilonija, Srednje egipčansko kraljestvo | ||
| Srednja Bronasta doba II B | Drugo vmesno obdobje Egipta | ||
| Srednja Bronasta doba II C | Staro kraljestvo Hetitov, Minojska erupcija | ||
| Pozna Bronasta doba (1550 - 1200 pr. n. št.) |
Pozna Bronasta doba I | Srednje kraljestvo Hetitov, Hayasa-Azzi, Srednje Elamsko obdobje, Novo egipčansko kraljestvo | |
| Pozna Bronasta doba II A | Novo Hetitsko kraljestvo, Mitani, Hayasa-Azzi, Ugarit, Mikenska Grčija | ||
| Pozna Bronasta doba II B | Srednje Asirski imperij | ||
| Železna doba (1200 - 539 pr. n. št.) |
Železna doba I (1200 - 1000 pr. n. št.) |
Iron Age I A | Troja VII, Hekla 3 erupcija, kolaps bronaste dobe, [ljudstva z morja]] |
| Železna doba I B | Neohetitske države, Neoelamsko obdobje, Aramejske države | ||
| Železna doba II (1000 - 539 pr. n. št.) |
Železna doba II A | 1000 - 900 pr. n. št. | Grška temna doba, tradicionalni datum Združene monarhije Izrael |
| Železna doba II B | Kraljestvo Izrael (Samarija), Urartu/Armenija, Frigija, Novoasirski imperij, Kraljestvo Judeja | ||
| Železna doba II C | Novobabilonski imperij, Medijci, padec Novoasirskega imperija, Arhajska Grčija, vzpon Perzije |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Daily Life In Ancient Mesopotamia«. Pridobljeno 28. februarja 2015.
- ↑ »Armenian Highland«. Pridobljeno 28. februarja 2015.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, Sir Banister Fletcher's a History of Architecture, Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). ISBN 0-7506-2267-9. Cf. Part One, Chapter 4.
- Hallo, William W.; Simpson, William K. (1997). The Ancient Near East: A History (2 izd.). Holt Rinehart and Winston Publishers. ISBN 0-15-503819-2.
- Jack Sasson, The Civilizations of the Ancient Near East, New York, 1995
- Marc Van de Mieroop, History of the Ancient Near East: Ca. 3000-323 B.C., Blackwell Publishers, 2nd edition, 2006 (first published 2003). ISBN 1-4051-4911-6.
- Pittman, Holly (1984). Art of the Bronze Age: southeastern Iran, western Central Asia, and the Indus Valley. New York: The Metropolitan Museum of Art. ISBN 9780870993657.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- The History of the Ancient Near East – A database of the prehistoric Near East as well as its ancient history up to approximately the destruction of Jerusalem by the Romans ...
- Vicino Oriente[mrtva povezava] – Vicino Oriente is the journal of the Section Near East of the Department of Historical, Archaeological and Anthropological Sciences of Antiquity of Rome 'La Sapienza' University. The Journal, which is published yearly, deals with Near Eastern History, Archaeology, Epigraphy, extending its view also on the whole Mediterranean with the study of Phoenician and Punic documents. It is accompanied by 'Quaderni di Vicino Oriente', a monograph series.
- Ancient Near East.net – an information and content portal for the archaeology, ancient history, and culture of the ancient Near East and Egypt
- Freer Gallery of Art, Smithsonian Institution Arhivirano 2005-03-04 na Wayback Machine. The Freer Gallery houses a famous collection of ancient Near Eastern artefacts and records, notebooks and photographs of excavations in Samarra (Iraq), Perzepolis and Pasargade (Iran)
- The Freer Gallery of Art and Arthur M. Sackler Gallery Archives Arhivirano 2010-08-28 na Wayback Machine. The archives for The Freer Gallery of Art and Arthur M. Sackler Gallery houses the papers of Ernst Herzfeld regarding his many excavations, along with records of other archeological excavations in the ancient Near East.
- Ancient Near East.org Arhivirano 2010-10-08 na Wayback Machine.—a database of the prehistoric Near East as well as its ancient history up to approximately the destruction of Jerusalem by the Romans
- Archaeowiki.org Arhivirano 2008-07-08 na Wayback Machine.—a wiki for the research and documentation of the ancient Near East and Egypt
- ETANA – website hosted by a consortium of universities in the interests of providing digitized resources and relevant web links
- Resources on Biblical Archaeology
- Ancient Near East Photographs This collection, created by Professor Scott Noegel, documents artifacts and archaeological sites of the ancient Near East; from the University of Washington Libraries Digital Image Collection
- Near East Images A directory of archaeological images of the ancient Near East
- Bioarchaeology of the Near East An Open Access journal
